Priljubljena hollywoodska igralka Emma Thompson, ki bo aprila praznovala 50. rojstni dan, je eno največjih igralskih imen vseh časov.

Če boste prišli k njej na obisk, morate nujno na stranišče. Tam ima namreč Emma Thompson postavljena svoja oskarja: za scenarij Razsodnosti in rahločutnosti in za glavno vlogo v Howardovem kotu. Je edina igralka, ki je dobila oskarja v teh dveh kategorijah. To nikogar ne preseneča. Emma, ki bo aprila praznovala 50. rojstni dan, je eno največjih igralskih imen vseh časov.

Rodila se je v Londonu. Odraščala je v domu, zelo primernem za ustvarjalno izražanje. Starša sta bila igralca, oče Eric je bil tudi avtor priljubljene televizijske serije The Magic Roundabout, mama Phyllida Law, s katero je pozneje nastopila v številnih filmih, je bila znani obraz malih in velikih zaslonov. Emma ima še mlajšo sestro Sophie, vse tri dame, se pravi Emma, Sophie in Phyllida, pa še zdaj živijo v isti londonski ulici. Sophie, prav tako igralka, in Emma sta imeli pestro otroštvo. »Vzgajali so me ljudje, ki so se radi hihitali na pogrebih,« je pozneje priznala. V šoli je blestela in bila priljubljena. Leta 1978 se je vpisala na univerzo v Cambridgeu. Tam se je pridružila legendarni skupini Footlights, v kateri so nekoč nastopali člani Letečega cirkusa Montyja Pythona, ki so bili komičarki v razcvetu v velik navdih. Na žalost je njen študij in delo s kolegi iz gledališke skupine Footlights, Hughom Lauriejem in Stephenom Fryjem, prekinila očetova kap, zaradi katere je oče povsem ohromel. Za nekaj mesecev se je vrnila domov in očeta naučila spet govoriti. Potem se je vrnila na Cambridge in k Hughu, ki je bil takrat njen fant, zdaj pa je vsem znan kot dr. House. Iz angleščine je diplomirala leta 1980 (tekoče govori tudi francosko in špansko) in dobila prvo zaposlitev na neki radijski oddaji na BBC.

Zlati par
Leta 1982 je njen ljubljeni oče umrl zaradi srčnega napada. Prav sredi te tragedije se ji je začela nasmihati sreča v poklicu: odpravila se je na turnejo s priljubljeno satirično gledališko skupino Not the Nine O'Clock News in z že omenjenima Fryjem in Lauriejem sodelovala v priljubljeni televizijski humoristični oddaji na BBC, Alfresco. Za tem je imela vlogo v muzikalu Me and My Girl in z njo prvič okusila slavo, zanjo pa dobila tudi številna priznanja. V predstavi je nastopala več kot leto dni, potem je dobila vlogo v seriji  Fortunes of War (1988). Njen soigralec je bil Kenneth Branagh, s katerim sta kmalu postala par. Za vlogo v Fortunes of War je dobila eno od številnih nagrad BAFTA (britanska različica oskarja) in Branaghu pomagala zasnovati produkcijsko hišo Renaissance Films. Leta 1989 je posnela trčeno komedijo The Tall Guy, ki jo je vredno omeniti, ker se je v nekem prizoru z velikim veseljem valjala gola. Z Branaghom sta se poročila in kmalu so o njiju začeli govoriti kot o zlatem paru britanskega filma, televizije in gledališča. Posnela sta televizijsko različico drame Ozri se v gnevu in filmsko priredbo Henrika V., v kateri je Emma igrala francosko kraljico. Henrik V. je postal velika uspešnica in je dobil več nominacij za oskarja. Razmeroma uspešen je bil tudi njun triler Dead Again iz leta 1991. Naslednje leto je končno nastopil trenutek, ko je dokazala, da ni več le žena Kennetha Branagha. Zaigrala je glavno vlogo v Howardovem kotu in zanjo med drugim dobila oskarja, BAFTO in zlati globus.  Z Branaghom je posnela še dva filma Peter' Friends in Veliko hrupa za nič. To je bilo leta 1993, ki je bilo zanjo posebej uspešno. Za oskarja je bila namreč nominirana kar dvakrat: za glavno vlogo v Ostankih dneva in za stransko v pretresljivem filmu V imenu očeta. Čeprav ni dobila nobenega, je nadaljevala zmagoviti pohod in po nastopu v Juniorju leta 1994 z Arnoldom Schwarzeneggerjem napisala scenarij in zaigrala glavno vlogo v Razsodnosti in rahločutnosti.

In prišla je Gaia
Leto 1995 je bilo prelomno v njenem osebnem življenju, saj se je ločila od Branagha in se zaljubila v soigralca iz Razsodnosti in rahločutnosti, sedem let mlajšega Grega Wisea. »Imeti mlajšega moškega je popolnoma v redu,« je pozneje razložila. »Zato bolj skrbiš zase! Poleg tega ima Greg številne probleme starih dedcev, recimo kurja očesa!« Njen naslednji film, Carrington, ni bil posebno uspešen, ona pa vseeno odlična kot slikarka Dora Carrington. Leta 1997 sta z mamo igrali v filmu The Winter Guest, ki ga je režiral Emmin soigralec iz Razsodnosti Alan Rickman. Naslednje leto se je odrekla vlogi v Šepetati konjem, saj se ji je vloga žene demokratskega kandidata za predsednika ZDA v Primary Colors zdela precej zanimivejša. Ko je  istega leta gostovala v nadaljevanki Ellen in poljubila glavno junakinjo, je, jasno, dobila emmyja. »Tistega dne, ko smo snemali lezbični poljub, sta v občinstvu sedela Greg in Ellenina izvoljenka. Vsi smo se zelo zabavali.« Po nekaj spontanih splavih je leta 1999 srečna naznanila, da gre začasno v pokoj, saj je končno pričakovala otroka. Gaia Romilly se je rodila 4. decembra. Čeprav sta z Gregom prisegala, da se ne bosta nikoli poročila, sta to vseeno storila julija 2003.
V naslednjih letih je še dokazovala, kako sijajna igralka je. Videli smo jo v Pravzaprav ljubezen, v Missing Argentina, v Wit, Angels in America (na snemanju te nadaljevanke se je spoprijateljila še z eno veliko igralko, Meryl Streep), Varuški McPhee (zanjo je napisala tudi scenarij) ter Harryju Potterju in jetniku iz Azkabana. Vlogo profesorice Trelawny v zadnjem je sprejela le zato, da bi naredila vtis na svojo hčer. »V Harryju doživim živčni zlom. Povzpnem se na vrh stopnic in maham s prazno steklenico šerija. To je tipičen prizor iz mojega vsakdanjika, zato se mi res ni bilo treba posebno naprezati,« je duhovito pokomentirala zahtevnost vloge.

V krizi se dobro znajde
Kot Trelawnyjeva je skoraj neprepoznavna, sicer pa o zunanjosti meni: »Moj videz se je z leti zelo spremenil, vendar je to povezano predvsem s tem, kako se počutim kot ženska. Nikoli se nisem imela za nečimrno. Ko sem bila na Cambridgeu, sem si obrila glavo in nosila široka oblačila. Tako sem se deseksualizirala. Delno je bilo to povezano s takratnim feminizmom, ki je bil militanten. Zdaj se je to spremenilo, vendar se mi ne zdi prav nič osvobajajoče, če pokažeš prsi. Se pa zdaj kot ženska počutim veliko bolje, kot sem se pri 20 letih. To, da moraš pred kamero pogosto biti čeden, mi gre še vedno na živce, ker se je treba bolj potruditi. Menim, da pri igranju videz ne sme biti najpomembnejši. Zelo težko je posneti film, v katerem si lep v vsakem prizoru. Glavo moraš držati pod določenim kotom, pravilno te morajo osvetliti. Takšnega igranja ne maram. Pri igranju se nočem ukvarjati z videzom.« Odkritosrčna igralka priznava tudi vse svoje napake: »Najhujša je ta, da sem nepotrpežljiva. Kadar izgubim živce, si to težko oprostim. Občutek imam, da mi je spodletelo. Lahko sem mirna med krizo, ko se srečam s smrtjo ali stvarmi, ki hudo bolijo. Nisem histerična, kar je morda mazohistično, pri nepomembnih stvareh pa se mi zlahka utrga.«

Pred njo je še veliko čudovito ustvarjalni let, vendar kariero prilagaja Gaii: »Srečo imam, ker tudi pišem. Ne vem, kako bi bila lahko dobra mati, če bi zaradi igranja morala kar naprej zdoma. Zato manj igram in več pišem. Presenetilo me je, da mi daje pisanje enako ustvarjalno zadovoljstvo. Imam obdobja, ko sem zelo aktivna, potem se ustavim. Moj ideal je, da garam zjutraj, dokler ne grem po Gaio v šolo. Prazen prostor v svojem dnevnem planerju naredi prostor tudi v moji glavi. Izuriti se moraš, da znaš reči ne.«

Fotogalerija vsebine

Z mamo Phyllido Law se sijajno razumeta.

Z Gregom Wisom sta se spoznala in zaljubila na snemanju filma Razsodnost in rahločutnost.

S prvim možem Kennethom Branaghom sta sodelovala pri več projektih, med drugim tudi pri Shakespearjevem Veliko hrupa za nič.

Z Anthonyjem Hopkinsom sta posnela dva filma, Howardov kot in Ostanke dneva. Za vlogo v prvem je dobila oskarja.

Scenarij za Razsodnost in rahločutnosti je pisala pet let in zanj dobila oskarja. Pripoved o obubožanih damah Dashwood se je takoj vpisala med klasike – zlasti pri ženskem občinstvu.

Eden njenih zadnjih filmov je Last Chance Harvey. S soigralcem Dustinom Hoffmanom sta bila oba nominirana za oskarja.