Kraljevske
60 let in še vedno trdno v sedlu | 60 let in še vedno trdno v sedlu |
|
|
|
| sreda, 15. september 2010 | ||
| Tekst: K. K., Foto: Sipa | ||
Princesa Ana, pridna mravljica z britanskega dvora
Britanska princesa Ana, edina hči kraljice Elizabete in princa Philipa, je 15. avgusta praznovala 60. rojstni dan. Slavila je daleč od oči javnosti, skromno in v najožjem družinskem krogu. Če bi bilo po njeno, na mizo ne bi postavila torte, še posebno ne okrašene s svečkami. Britanski mediji so ji ob njeni okrogli obletnici namenili kar veliko pozornosti. Princesa Ana slovi po tem, da je neutrudna in vestna, saj opravi največ dela od vseh članov britanske kraljeve družine. Zastopa kraljevo družino na številnih prireditvah, obiskuje bolnišnice, vrtce in domove za ostarele, rokuje se z državljani in jim nameni tudi prisrčen nasmeh, čeprav njeni stiki z javnostjo seveda niso primerljivi s tistimi, ki jih je znala vzpostaviti njena pokojna svakinja, princesa Diana. Ana ni podobna princesi iz pravljice. Tršata je in poudarjeno športna. Le ob kaki posebni priložnosti pokaže, da zna biti tudi elegantna - takšna je bila denimo tik pred svojim rojstnim dnem, ko je fotografu pozirala za uradni posnetek. Oblečena v sijoče rdečo obleko, z urejeno pričesko in dragocenim nakitom je videti zares kraljevska. Nemalo Britancev pa o princesi tako in tako razmišlja kot »o najboljšem kralju, ki ga ne bomo imeli«. Pripisujejo ji več pokončnosti in odločnosti, kot je premorejo vsi trije njeni bratje (Charles, Andrew in Edward). Kdo bi vedel, kaj razmišlja in kako čuti princesa, ki je potegnila ostro mejo med zasebnim in javnim življenjem. Ko je bila še mlado dekle, je precej odkrito govorila o sebi in si s tem nakopala veliko zamer. Rekla je na primer, da ne mara otrok. Toda potem je postala vzorna mama svojima dvema otrokoma, sinu Petru in hčeri Zari, že vrsto let pa je tudi na čelu človekoljubne organizacije za pomoč otrokom. Že kot najstnica se je zavedala, da po videzu ni ljubka princeska, ampak dekle športnega videza. Prav v športu in ob konjih je dosegla veliko zadoščenje, saj je osvojila naslov evropske prvakinje. Konjski šport jo je tudi povezal in združil z Markom Philipsom, njenim prvim možem. Poročila sta se leta 1973 in njuno poroko v Westminstrski opatiji je neposredno prenašala televizija, kar je bil takrat izjemen dogodek. V zakonu sta se rodila otroka Peter in Zara. Vendar srečno družinsko življenje ni trajalo. Mark Philips je bil veliko zdoma in je bil princesi Ani tudi nezvest (v Novi Zelandiji se mu je rodil nezakonski otrok). Ločila sta se leta 1992, po 19 letih skupnega življenja. Ana je seveda obdržala skupno domovanje, posestvo in dvorec Gatcombe Park. Otroka sta sicer ostala pri njej, vendar sta bila pogosto skupaj tudi z očetom. Marku in Ani je uspelo ohraniti prijateljstvo, čeprav sta se kot zakonca razšla. Ano so kar nekajkrat povezovali z različnimi moškimi in ji pripisovali skrivna ljubezenska razmerja, denimo s poročenim policijskim častnikom Petrom Crossom. Ta je bil leta 1979 Anin telesni stražar, a so ga premestili z obrazložitvijo, da sta se s princeso preveč zbližala. Princesa dogodka ni komentirala, ampak je bila zadržana in nekoliko vzvišena, kar je bilo vsekakor boljše, kakor da bi se zatekala k izgovorom in lažem. Toda leta 1984 je Cross spregovoril za medije in zgodbo svojega razmerja s princeso drago (za dva milijona funtov) prodal rumenemu tisku. Naslednja ljubezenska zgodba princese Ane pa se je končala s poroko. Štiri mesece za tem, ko se je ločila od Philipsa, se je na Škotskem poročila s postavnim častnikom Timom Laurenceom. Njun zakon še traja, čeprav je menda manj trden, kot bi si želela Anina mati, kraljica Elizabeta. Princ Philip, Anin oče, pa je prepričan, da si bo hči uredila življenje, kakor bo zanjo najboljše. Ana, pogumna, razumna, bistra in neodvisna, je pravzaprav utelešenje vseh tistih lastnosti, ki bi si jih želel videti pri katerem svojih sinov. Ana se pri šestdesetih ne namerava umakniti v mirnejše življenje. Pravi, da je deloholična in da zanjo ni hujšega kot sedeti križem rok. S prizadevnim delom in zavzetostjo je prišlo tudi priznanje, ki ga kot mlado dekle ni bila deležna. Zdaj jo ljudje spoštujejo in občudujejo. Pravijo, da poleg kraljice Elizabete prav ona najbolje uteleša trdnost monarhije. Princesa Ana bo decembra, ko se bo njenemu sinu Petru in njegovi ženi Autumn rodil prvi otrok, postala babica. Pri tem pa je še vedno vitka kot mlado dekle. Kadar nanese, rada in s ponosom poudarja, da se ji še prilegajo prav vse obleke, ki jih je nosila pred desetimi leti ali več. Nasploh pa gre o princesi glas, da raje kupuje oves za svoje konje kot obleke, v katerih bi blestela na družabnem parketu. |
||