Že zato, ker sem jih občasno gledal na televiziji in v prvem filmu, sem jih nameraval gledati tudi v drugem. Ker mi je najdražja, ki si je drugi film že pred časom ogledala skupinsko (s sedmimi prijateljicami), razočarano dejala, da je zanič, ne bom hitel in si ga bom ogledal, ko res ne bom imel početi česa pametnejšega. O čem govorim? O drugem filmskem obroku Seksa v mestu, v katerem so se najbolj slavne in nič več mlade ter umirjene junakinje priložnostnega seksa odpravile na Bližnji vzhod, kjer pa jim je uspelo izustiti bolj malo duhovitosti. Najdražja se je spomnila samo ene. Ko Samantha upa, da bo danski arhitekt, ki ga sreča, njen, mu ne reče Lawrence of Arabia, ampak Lawrence of my Labia. Namesto Lawrence Arabski ... Lawrence Labijski. Čeprav ni povedala, ali ima v mislih labia majora ali labia minora, velike ali male sramne ustnice, me je ta duhovitost nasmejala.

Na Seks v mestu me je spomnila sodržavljanka Christina Saunders, lepa, seksi tridesetletna diplomirana rjavolaska, ki je postala ultimativna oboževalka te serije. Njena vzornica je bila razuzdana Samantha, njena želja pa: biti tako samozavestna v postelji, kot je Samantha. Imela je skoraj dvajset let in seks je ni kdo ve kako zanimal. Za seboj je imela eno samo spolno izkušnjo, ki je bila porazna. Zaradi bolezni, ki je ne navaja, je začasno obležala. Dolgčas v postelji je preganjala z devedeji serije Seks v mestu in nenadoma se jo je prešinilo: vedela je, kaj mora narediti. Vsaj tako je mislila.

In kaj se je zgodilo? Postala je ena izmed največjih neslavnih junakinj priložnostnega seksa: od dvajsetega do tridesetega leta je spala s 1000, ja - tisoč moškimi. Zakaj? Zato, ker je bil to njen cilj. "Samantha je spala z moškim za moškim in je bila ponosna na to. Hotela sem biti kot ona. Hotela sem biti samozavestna kot ona. Postala sem predana seksu za eno noč. Bila sem odvisnica."

Christina se je o svoji desetletni seksualni epopeji razgovorila v enem izmed britanskih nedeljskih tabloidov. Spala je z najmanj enim neznancem na teden. Tu in tam tudi z dvema hkrati. Čeprav je v lovu na moške prepotovala svet, zdaj ne zveni ne zadovoljna ne zadovoljena, saj pravi: "Želim si moškega, ki bi me imel rad, ne pa moškega, ki si me želi samo za seks."

Številka tisoč se zdi ogromna, če pomisliš, da gre za tisoč moških in tisoč, no, saj veste, na kaj mislim, ki jih je pogostila v desetih letih. Zveni precej manj, če pomislimo, da je to sto na leto, in še manj, če jih porazdelimo na mesece - 8,3 na mesec, in najmanj, če izračunamo, da to nista niti dva moška na teden, ampak "samo" 1,9 moškega. 

Se vseeno zgražate (je packa in prasica)? Ženske samo malo manj kot moški? Čeprav je bila Christina samska? Mislite podobno kot najbolj hudoben moški komentator prvega filma Seks in mesta, ki je dejal, da ga najprej ni razumel, potem pa se je dokopal do resnice: šlo naj bi za tri vlačuge in njihovo mamo vlačugo (mama naj bi bila Samantha). In kako bi se odzvali, če bi brali o samskem ali celo vezanem moškem, ki je deset let spal z 1,9 ženske na teden? Moški bi ga imeli za frajerja, ženske pa se tudi ne bi kdo ve kako jezile nanj in bi morda pomislile, da že mora biti nekaj posebnega, da ga imajo ženske tako rade?! Podjetne Christine, katere "rezultat" je med slavnimi do zdaj priznala samo zdaj 55-letna ameriška manekenka Janice Dickinson, ne mislim braniti ali zagovarjati in - tipičen moški! - verjetno se ne bi želel poročiti z njo, če bi bil samski, čeprav mora biti po vsem tem seksu presneto dobra v postelji. Bom pa rekel tole: moški in ženske bodo zares enakopravni šele takrat, in samo takrat, ko se bomo na "novico", da je nekdo, pa naj bo moški ali ženska, spal s tisoč partnerji nasprotnega spola, odzvali povsem enako. Problem je predvsem v moških, ki se še vedno niso sprijaznili s tem, da imajo ženske lahko rade seks tudi samo zaradi seksa in da imajo približno enako rade priložnostni seks. Evolucijska psihologija, ki se je pojavila pred dobrim desetletjem, je prva priznala nekaj zelo logičnega: da sta za priložnostni seks potrebna dva!