Ne pomnim, da bi bili Britanci kdaj tako zelo besni na svojo politično elito, 645 poslancev, ki sedi v »comomonsu«, spodnjem domu razkošne westminstrske parlamentarne palače.

Posebej za Lady iz Londona piše Brane Kastelic

Ne pomnim, da bi bili Britanci kdaj tako zelo besni na svojo politično elito, 645 poslancev, ki sedi v »comomonsu«, spodnjem domu razkošne westminstrske parlamentarne palače. Ne le zaradi škandaloznih zlorab sistema poslanskih izdatkov, ampak tudi zaradi sprenevedanja in hipokrizije številnih grešnikov, ki s svojimi opravičili in pojasnili v najboljšem primeru žalijo inteligenco rojakov, v najslabšem pa se norčujejo iz njih. Nihče ni kriv, razlog je slab, zastarel in bizantinski sistem izdatkov, ki je dopuščal – po njihovem mnenju – »poštene napake« in »resnične zmote«. Sestavili so ga sami. Zdaj vsaj vemo, zakaj so se veliko let branili ne le sprememb sistema, ampak tudi tega, da bi njihovi izdatki postali javni. Zato da so ga molzli! V zadnjem letu so namolzli 93 milijonov funtov (pet več kot leto prej).

Nihče ne more biti tako neumen ali naiven, da bi verjel poslancu, da je 18-krat zapored naredil pošteno napako ali se res zmotil, ko je mesec za mesecem, še leto in pol po tistem, ko je odplačal stanovanjsko posojilo za tako imenovani drugi dom, davkoplačevalcem zaračunaval obresti za to (neobstoječe) posojilo. V žep je spravil 16.000 funtov, ki jih je zdaj ne prav skesano vrnil. Odkrili so še dva poslanca, ki smo jim več kot leto dni dajali denar za obresti za neobstoječa posojila. Zdaj mnogi vračajo denar. Vrnjenega naj bi bilo že za skoraj 160.000 funtov. Eden izmed vodilnih mož policije je jezno dejal: »Ne moremo odpustiti ne predrznosti tistih, ki kradejo iz javne blagajne, ne predrznosti tistih, ki mislijo, da je vse v redu, če vrnejo ta denar!« Navadne ljudi bi za takšno krajo nemudoma kazensko preganjali.

Sramotno! Ogabno! Gnusno! Za bruhat'! Lopovi! Tatovi! Roparji!
To so komentarji davkoplačevalcev, ki so bili veliko let molzna krava svojih izvoljencev. Ti, kot da so bili brez najmanjšega moralnega ali etičnega kompasa. Bogati poslanci so imeli »izdatke« celo z vzdrževanjem bazenov in vrtov na svojih podeželskih posestvih, čeprav bi moral biti vsak izdatek namenjen le opravljanju poslanske službe. Tudi sramu in ponižnosti ne poznajo. Najbolj grdo so nelondonski poslanci zlorabljali pravico do 24.006 funtov letnih izdatkov za delo v dneh, ko ne morejo prenočevati v svojem glavnem domu. S tem denarjem lahko naredijo, kar koli hočejo, večina pa si je z njim pomagala kupiti »drugi dom«, sami pa se lahko odločijo, kateri dom je glavni (prvi) in kateri drugi. Na podlagi te pravice so nastala mala nepremičninska poslanska »podjetja«.

Najbolj je bilo priljubljeno zamenjevanje naslova stalnega in drugega doma, da so lahko obnavljali in opremljali oba. Veliko jih je z davkoplačevalskim denarjem obnovljene in opremljene hiše in stanovanja prodalo z dobičkom. Nekateri več kot eno. Da ne bi plačali davka na dobiček pri prodaji drugega doma, so ga pred prodajo razglasili za glavni dom. Vrsta jih je kot glavni družinski dom prijavljala sobo na domu sorodnika, dejanski družinski dom pa prijavila za drugi dom, da ga je lahko obnavljala in opremljala z našim denarjem. Posebno ustvarjalni so bili tisti, ki naj bi drugi dom oddajali poslanskemu kolegu. Prvemu so davkoplačevalci plačevali obresti na stanovanjsko posojilo, v njegovem žepu pa je končala tudi najemnina poslanskega kolega, ki jo je ta seveda pisal med svoje izdatke. Veliko jih je kupovalo opremo za drugi dom, ki je bila dostavljena v njihov glavni družinski dom. Zelo »priljubljen« je izdatek za hrano, saj imajo poslanci pravico do tega, da za hrano zahtevajo do 400 funtov na mesec (4800 na leto), brez potrdil. Vrsta poslancev očitno vsak mesec poje za natančno 400 funtov. Predrznost nekaterih kažejo tudi izdatki, kot je »servis« očitno orjaške kosilnice za travo, ki ga je davkoplačevalcem zaračunal zelo bogat konservativni poslanec, saj je servis stal več kot 598 funtov. Njegov laburistični kolega pa je med izdatek vpisal 14.000 funtov za »mokro savno« v svojem drugem domu.

Barabe, a ne? Veliko barab.