Pri nas doma smo se imeli zelo lepo. Zmerno smo jedli (ne purana) in pili, se zmerno obdarovali (sam sem več daril naslikal - najdražji sem, na primer, podaril tri slike, na katerih je ona, in sicer brez oblačil), zmerno smo lenarili, hodili na sprehode v mrzlem, a sončnem vremenu, in se zabavali z različnimi oblikami fitnesa in športi: tekom, tenisom ...

Kolumno pišem tri dni pred koncem starega leta in tretji dan velikega miru, ki je končno nastopil po letos sicer nekoliko krajši kolektivni eksploziji tradicionalne britanske predbožične nakupovalne blaznosti. Mimo so božični genocid puranov (10 milijonov jih je končalo v otoških želodcih), božične požrtije in obdarovalne orgije in zavladal je popoln mir - tudi v naši soseski, iz katere sta pred božičem izginili vsaj dve tretjini sosedov.

Pri nas doma smo se imeli zelo lepo. Zmerno smo jedli (ne purana) in pili, se zmerno obdarovali (sam sem več daril naslikal - najdražji sem, na primer, podaril tri slike, na katerih je ona, in sicer brez oblačil), zmerno smo lenarili, hodili na sprehode v mrzlem, a sončnem vremenu, in se zabavali z različnimi oblikami fitnesa in športi: tekom, tenisom in pinkponkom, tenisom, golfom, biljardom, smučanjem, smučarskimi skoki. To postaja že družinska božična tradicija, odkar je pred tremi leti Božiček otrokom prinesel igralno konzolo nintendo wii. Najboljše igrice so wiifit plus, wiiplay in wiisport, ker imamo vsi v vseh svoj »profil«, ki zapisuje tvojo težo, gibčnost, reflekse, ravnotežje in tako naprej. Toplo priporočam. Zabavno, koristno in zdravo je! Ko bi to počeli vsaj enkrat na teden! Vrhunec božičnih praznikov je bil rojstni dan (27. december 1999) čedalje večjega ta malega sina Aarona, ki je bil letos že deseti.

Kako hitro gre čas! In kako radi ga ljudje zapravljamo, čeprav nam ga je v bistvu malo odmerjenega. Britanski nevrofizik David Eagleman nam je pred kratkim ponudil knjigo o tem, kako Otočani v življenju porabijo prosti čas. Ker smo si ljudje po njegovi porabi, vsaj v Evropi, čedalje bolj podobni, dvomim, da ga Slovenci porabimo kaj drugače. Zelo zanimivo, vendar hkrati depresivno branje, ob katerem se zamisliš. Res ne moremo pametneje, lepše, koristneje porabiti časa!?! Čeprav je pokojni britanski filmski in gledališki režiser in kritik Lindsay Gordon Anderson pretiraval, ko je dejal, da je »televizija največja katastrofa (nesreča) v zgodovini človeštva«, in ni pomislil na vse tiste osamljene, revne in druge ljudi, ki jim je morda edini vir veselja in zabave, je strah vzbujajoča Eaglemanova ugotovitev, da Britanci pred televizijo preživijo 11 let življenja (povprečni Otočan dočaka 77, povprečna Otočanka pa 81 let). Koliko je to na dan? Tri ure in 45 minut. Več prostega časa porabijo le za spanje: dolgih 30 let, precej več kot tretjino življenja. Žalostno. Ker redko kdaj spim več kot šest ur, pridobivam kar nekaj let. Najneverjetneje je, koliko časa zapravi človek za banalnosti, kot je, na primer, iskanje izgubljenih predmetov: povprečni Otočan naj bi za takšno iskanje porabil leto in tri mesece življenja. Žal tudi sam zapravim precej časa za iskanje ključev in raznih dokumentov, tu in tam tudi datotek v računalniku, čeprav imam vsaj v njem kar dober red. Za branje knjig porabim precej več časa kot Otočani, ki berejo le eno leto življenja. Pet mesecev življenja porabijo Britanci za branje revij, večji del, medtem ko sedijo na straniščni školjki. Za čakanje v vrstah porabijo leto dni in pol življenja, 51 dni življenja za odločanje o tem, kaj bodo oblekli, 18 dni za zijanje v vsebino odprtega hladilnika, 14 dni za štetje denarja, šest dni za striženje nohtov, dva dni za laganje (samo, ali pa tudi o laganju lažejo?).

         Največje razočaranje je čas, ki ga porabijo za seks: za največji užitek porabijo le sedem mesecev življenja. Če to ni nerazumno! Malce sem preračunal: kaj mislite, koliko časa bi preseksali v življenju, če bi 60 let seksali vsak dan po eno uro? Še vedno patetično malo: približno dve leti in štiri mesece. Vsekakor bo treba več seksat'!

         Če ste zaradi vseh teh žalostnih podatkov pomislili, da morate na novo razporediti svoj čas, nikar: vse, kar boste s tem dosegli, je, da boste zapravili še več časa. Otočani 30 dni življenja porabijo samo za razmišljanje o tem, kako bi bolje izkoristili čas! Moj nasvet? Nekoliko manj spanja, precej manj televizije in veliko manj zapravljanja časa v katedralah potrošništva, pa veliko več seksa in bo vse v redu! To sploh ne bi bile slabe novoletne zaobljube! Sicer pa vam v novem letu 2010 želim - poleg zdravja - veliko pravega prijateljstva (med drugim zato, ker je mene v letu 2009 »prijateljstvo« razočaralo) in veliko sreče v ljubezni z obiljem erotike in seksa! Najbolje, da kar vsak dan (vsaj enkrat), tudi za preventivo: da ne bi odkrili, da imate doma tigra ali ... tigrico!