Joanna Trollope, britanska pisateljica

Še (bralke) iščete svojega popolnega moškega, princa na belem konju, s katerim bi rade odjezdile proti sončnemu zahodu? Ste ga morda že našle? Ali pa ste morda dvignile roke od iskanja popolnosti in se sprijaznile z bolj ali manj (ne)popolnim moškim? Preden se lotim vaše (ne)popolnosti: kakšen je sploh današnji popoln moški v očeh današnjih žensk?

Nemogoče je, da se ne bi strinjali z britansko pisateljico Joanno Trollope, ki trdi, da imajo Otočanke absurdno pričakovanje, kadar iščejo moža. Po njenem mnenju iščejo moškega, ki zasluži najmanj 100.000 funtov na leto (približno 113.000 evrov), ki zna požagati drevo, igrati klasično kitaro (pomislim na pesmi, kot sta Cavatina britanskega skladatelja Stanleyja Myersa, in Recuerdos de la Alhambra, španskega skladatelja Francisca Tarregea!), skuhati sirov sufle in seksati vso noč. Joanna je pozabila na to, da mora biti čim lepši, če že ni lepotec. Pa tudi na rezultate anket ženskih revij, ki iz leta v leto bolj postavljajo v ospredje željo po tem, da bi imel v hlačah nadpovprečneža.

Nekatere so skromnejše: zadostujejo jim veliko veliko denarja, dober seks in lepota! Žal ne za vedno. In z leti se njihove zahteve spremenijo. Raziskave medtem čedalje bolj kažejo, da so ženske prehitele moške po številu partnerjev, s katerimi gredo v posteljo (seksat'), preden najdejo moža. Brez panike: ne vse in ne vsepovsod. Višje rezultate so menda prve dosegle Britanke, mlajše od 22 let, mlade ženske v drugih zahodnih držav pa bodo menda hitro dohitevale moške. Povprečna Otočanka je pred 22. letom spala z devetimi moškimi (povprečen Otočan je menda spal s sedmimi ženskami). Hkrati so prehitele moške tudi po nezvestobi. Enkrat bolj so nezveste. Kljub temu je 99 odstotkov vprašanih odgovorilo, da bi stalnemu partnerju takoj pokazale vrata, če bi ugotovile, da jim je (bil) nezvest. Raziskava je tudi pokazala, da si ženske želijo še več seksa, kot ga dobijo ...

            Drugi izsledki raziskave so depresivni. Polovica žensk ni bila zaljubljena v tipa, s katerim je izgubila deviškost. Dvaintrideset odstotkov jih misli, da ljubezen ni pomembna za seks. Četrtina jih pravi, da bi se poročila zaradi denarja, kar 39 odstotkov pa, da bi spale s šefom, če bi jim to omogočilo napredovanje.

Urednica revija More, ki je opravila eno izmed raziskav o tem, vehementno neofeministično trdi, da je raziskava pokazala, da so mlade ženske seksualno samozavestne. »Po desetletjih, ko so ležale na hrbtu in mislile na Anglijo, so ženske vzele seks v svoje roke in v postelji dobijo, kar želijo. Kaj je narobe s tem?«

S tem ne bi bilo nič narobe, če bi bilo res. Je namerno prezrla vrsto ugotovitev, ki kažejo nasprotno: da mlade ženske spijo z več moškimi, ker v postelji ne dobijo, česar si želijo. Kdo je kriv za to? Predvsem same.

Draga urednica, veliko mater teh mladih žensk, ki so menda vzele seks v svoje roke in v postelji dobile, kar želijo, se je imelo precej bolje, ko so ležale na hrbtu (le, če se jim je tako seksalo) in niti naključno niso mislile na Anglijo (ali Slovenijo), ampak so uživale. Mnoge še zdaj uživajo bolj in večkrat od svojih hčera.

Pohotne Carrie in njene prijateljice iz Seksa in mesta, ki menda glamurizirajo promiskuiteto in so slab zgled, nimajo nobenega vpliva na promiskuiteto mladih Britank, ima pa ga glamuriziranje vseh teh mladih krav s prevelikimi umetnimi prsmi, ki so »slavne«, ker se selijo s penisa na penis desetkrat preplačanih nogometnih »zvezdnikov« in so vzornice preštevilnim mladim Otočankam, ki hrepenijo po bližnjicah do bogastva in slave, da bi postale nove Victorie Beckham. Če je ta samopromocijska pozerska auša vzornica mladim, če polovica teh prvič seksa s tipom, ki ga nima rada, če 32 odstotkov žensk pravi, da ljubezen ni pogoj za seks, če četrtina teh žensk, mlajših od 22 let, pravi, da bi se poročile zaradi denarja, 39 pa, da bi spale s šefom, če bi jim to omogočilo napredovanje, in če urednica priljubljene revije za mlade ugotovi, da to pomeni, da so ženske vzele seks v svoje roke in da v postelji dobijo, kar želijo, potem je nekaj hudo narobe z njimi, z urednico, tudi z družbo ... Takole bom napisal: moški niso promiskuitetni zaradi denarja, ali napredovanja, ali česar koli neseksualnega. Sploh pa sta za promiskuiteto potrebna oba, moški in ženska. Če ugotovimo, da so ženske bolj promiskuitetne kot moški, pomeni, da je del moških precej bolj promiskuiteten, kot so ženske, in nasprotno, če pravimo, da so moški bolj promiskuitetni, kot so ženske, pomeni, da je del žensk precej bolj promiskuiteten, kot so moški. Potem pa bodimo pametni in ugotovimo, kdo je bolj promiskuiteten? Veste, kaj? Pomembno je le to, da se dovolj (veliko) seksa.

Urednica revija More, ki je opravila eno izmed raziskav o tem, vehementno neofeministično trdi, da je raziskava pokazala, da so mlade ženske seksualno samozavestne. »Po desetletjih, ko so ležale na hrbtu in mislile na Anglijo, so ženske vzele seks v svoje roke in v postelji dobijo, kar želijo. Kaj je narobe s tem?«

S tem ne bi bilo nič narobe, če bi bilo res. Je namerno prezrla vrsto ugotovitev, ki kažejo nasprotno: da mlade ženske spijo z več moškimi, ker v postelji ne dobijo, česar si želijo. Kdo je kriv za to? Predvsem same.

Pohotne Carrie in njene prijateljice iz Seksa in mesta, ki menda glamurizirajo promiskuiteto in so slab zgled, nimajo nobenega vpliva na promiskuiteto mladih Britank, ima pa ga glamuriziranje vseh teh mladih krav s prevelikimi umetnimi prsmi, ki so »slavne«, ker se selijo s penisa na penis desetkrat preplačanih nogometnih »zvezdnikov« in so vzornice preštevilnim mladim Otočankam, ki hrepenijo po bližnjicah do bogastva in slave, da bi postale nove Victorie Beckham. Če je ta samopromocijska pozerska auša vzornica mladim, če polovica teh prvič seksa s tipom, ki ga nima rada, če 32 odstotkov žensk pravi, da ljubezen ni pogoj za seks, če četrtina teh žensk, mlajših od 22 let, pravi, da bi se poročile zaradi denarja, 39 pa, da bi spale s šefom, če bi jim to omogočilo napredovanje, in če urednica priljubljene revije za mlade ugotovi, da to pomeni, da so ženske vzele seks v svoje roke in da v postelji dobijo, kar želijo, potem je nekaj hudo narobe z njimi, z urednico, tudi z družbo ... Takole bom napisal: moški niso promiskuitetni zaradi denarja, ali napredovanja, ali česar koli neseksualnega. Sploh pa sta za promiskuiteto potrebna oba, moški in ženska. Če ugotovimo, da so ženske bolj promiskuitetne kot moški, pomeni, da je del moških precej bolj promiskuiteten, kot so ženske, in nasprotno, če pravimo, da so moški bolj promiskuitetni, kot so ženske, pomeni, da je del žensk precej bolj promiskuiteten, kot so moški. Potem pa bodimo pametni in ugotovimo, kdo je bolj promiskuiteten? Veste, kaj? Pomembno je le to, da se dovolj (veliko) seksa.